Predlagana rešitev objekt Baragovega semenišča obravnava kot avtonomen objekt, ki ga je potrebno popolnoma ohraniti in dozidavo izvesti tako, da je jasno vidna meja med delom Jožeta Plečnika in delom avtorja prizidave. Širša lokacija okoli Baragovega semenišča se je od časa, ko je stavbo načrtoval Plečnik močno spremenila. Od njegove Linhartove ceste, na katero je bil vezan neizgrajeni del semenišča je ostala le pešpot, ki vodi do Severnega mestnega parka Navje. Gospodarsko razstavišče je prekinilo povezavo Baragovega semenišča z Dunajsko cesto. Postavitev novega objekta SMG v prostor spoštuje smer Plečnikove Linhartove ceste in orientacijo lokacije proti Severnemu mestnemu parku Navje ter pravokotno na opisano os oblikuje večji javni trg v dveh nivojih. Zgornji nivo predstavlja konično razširitev pešpoti, ki obiskovalce pod krošnjami dreves usmeri proti vhodu v objekt SMG. Nivojsko spuščeni del pa predstavlja vhodni trg pred vhodom v gledališče. Trg ima obliko položnega avditorija in lahko služi tudi za predstave oziroma prireditve na prostem. Vsakodnevno služi kot skupen javen prostor, ki omogoča posedanje ljudi na terasah in/ali kot odprta terasa gledališke kavarne. Objekt SMG je v prostor postavljen pravokotno na srednji del Baragovega semenišča in je delno “pogreznjen” v tla. Poglobitev je izvedena z odmikom do obstoječega terena oziroma fugo, ki omogoča osvetlitev prostorov, ki se nahajajo ob glavni dvorani. Kot takšna, stavba SMG predstavlja avtonomen objekt, ki se s svojo višino, geometrijo in organizacijo programa pokloni delu Jožeta Plečnika.