Obrt je človekova aktivnost, ki plemeniti in osmišlja njegov obstoj že od nekdaj. Potreba po vedno boljših bivanjskih pogojih je gnala skupnosti k nenehnemu ustvarjanju in izpopolnjevanju vsakodnevnih praktičnih izdelkov. Danes je obrt, predvsem zaradi nepregledne masovne proizvodnje, v izrazito podrejenem položaju. Vedno manj je lokalne in ročne izdelave. Prav ta pa je skozi zgodovino predstavljala ključen gradnik skupnosti in kulture.
Ali lahko novi pristopi v oblikovanju, s pomočjo tehnologije, privedejo do trajnostnih rešitev in ohranjajo obrtniško znanje?
Kako lahko sinteza obrti, oblikovanja in arhitekture kljubuje masovni produkciji, ki je nemalokrat sinonim za netrajnost, obenem pa je okoljsko oporečna?
Kako lahko dediščina postane sodobnost?
V sklopu projekta 'Obrt(na) arhitektura' so bila naslovljena nekatera izmed zgoraj zastavljenih vprašanj. V tesnem sodelovanju z lokalnim obrtnikom – pečarjem, s poglobljeno raziskavo obrti in razumevanjem pečarskih tehnik izdelave, so bili izdelani praktični arhitekturni elementi manjšega merila, kot reinterpretacija tradicionalne lončene peči. Ti predstavljajo možne alternative ali dopolnitve konvencionalnim ogrevalnim elementom in sistemom, ki jih trg danes ponuja. Ti so mnogokrat predvsem strogo funkcionalne naprave, brez višje materialne in taktilne vrednosti, ki so v prostor zgolj postavljene, niso pa vanj vtkane.
Tradicionalna lončena peč je arhitekturni element, ki nezadržno izginja iz sodobnega interierja. Praviloma gre za relativno drag izdelek, ki zahteva že v fazi načrtovanja veliko predpriprave in tehničnih dispozicij (npr. postavitev dimnika, potreben razpoložljiv prostor...), kar marsikaterega uporabnika odvrne ali pa mu onemogoči izvedbo peči.
Eno izmed poglavitnih izhodišč pri oblikovanju grelenga telesa je, kako lahko ta določene omejitve zaobide, obenem pa postane enostavno sestavljiv in na prostor odziven element. Prav tako je bila izhodiščna lastnost zmožnost akumulacije toplote in postopnega oddajanja te v prostor. Izhodiščni gradniki grelenga telesa – pečnice – so različnih karakteristik in oblik. Vse so izdelane s pečarskimi tehnikami; od izkopa gline iz lokalnega glinokopa, oblikovanja materiala v kalupu, glaziranja, žganja in končnega produkta, namenjenega vgradnji.
Prototipi uporabnika nagovorijo, da so več kot zgolj grelna telesa. Lahko postanejo paravan, svetilka, skulptura...