Maribor
2018
Natečaj, 3. nagrada
Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Matevž Zalar, Ana Tepina, Jana Kozamernik,
Ajda Merslavič, Nuša Rudman
Prostor ob Pekrskem potoku je prepoznan kot potencialna osrednja parkovna površina v južnem delu Maribora. Poteza ob potoku povezuje pomembni simbolni in zgodovinski točki (Pekrsko gorco in Betnavski dvorec), v zelenem sistemu mesta Maribor pa se kaže kot pomemben morfološki element, ki nakazuje možnost za sklenitev zelenega obroča okrog Maribora. Tako kot ima hiša svoj reprezentativen vhod in svoje stranske vhode, ima tudi park svoje glavne in stranske vhode. Ti se ne pojavijo na očitnih mestih, kjer park prerežejo prometnice, ampak na mestih kjer se v park stekajo večje odprte javne površine in ploščadi Mušičevega naselja Maribor – jug. Vsaka od štirih glavnih karakterno različnih vhodnih točk leži v težišču programskega polja. Vstope v park označujejo ambienti cvetoče drevesne vegetacije, ki se glede na oblikovanje posameznega scenarija prilagojeno umeščajo v stični prostor med ortogonalno pozidavo in fluidnim parkom. Razumevanje (urejenost) na eni strani predstavlja pragmatičen pol parka, na drugi strani pa doživljanje (kompleksnost) predstavlja pester pol parka. Voda, ki je ena od osnovnih naravnih prvin v parku, se skozi ureditve celotnega območja ob potoku fizično in vizualno vključuje v dostopni prostor uporabnika. Park deluje kot strukturna nadgraditev narave, saj ponuja vrsto dejavnosti, ki jih v naravi ni hkrati pa deluje tudi kot strukturna nadgraditev mesta. V tej reprezentativni vlogi nastopi arhitekturna zasnova, ki sledi idejni zasnovi celotnega parka - trajnosti, didaktičnosti, taktilnosti in doživetju. Ob upoštevanju osnovnih arhitekturnih načel, se v paviljonih zrcali izčiščenost forme, funkcionalnost ter njihova dovzetnost za naravo okoli njih. Umeščanje lesnih modularnih objektov je premišljeno, subtilno zastavljeno ob programskih točkah, ki se zgodijo ob vstopih v park in sledijo njihovi namembnosti.